Folklorna skupina Klas je nastala v okviru Prosvetnega društva Horjul leta 1978, zamenjalo se je že kar nekaj generacij plesalcev, godcev pa tudi umetniških vodij. Že od svojega nastanka skupina pleše plese celotne Slovenije: prekmurske, štajerske, dolenjske, belokranjske, gorenjske, trentarske, plese južne Primorske, vsako leto pa pripravi nov splet plesov okolice Ljubljane. S posebno ljubeznijo in skrbjo pa spremlja tudi plesno in pevsko izročilo zamejskih Slovencev, saj ima v svojem programu tudi plese s Koroške, iz Porabja, Trsta in Rezije.
K pestremu izboru plesov vseh slovenskih pokrajin pa sodi tudi bogata garderoba. Skupina ima že vrsto let v svoji garderobi oblačila, ki predstavljajo gorenjski, dolenjski, štajerski, belokranjski in tudi prekmurski prostor. Vedno pa se je pojavila praznina, ko je bilo potrebno predstaviti prostor, iz katerega izhajajo, se pravi Horjul in okolico Ljubljane. Pred nekaj leti so tako poiskali stare fotografije začetka 20. stoletja – ob izdatni pomoči dr. Marije Makarovič, ki je zbrane fotografije pregledala in določila fotografije, po katerih se je sešilo obleke. Sledil je dokaj zahteven proces nakupa blaga. Kljub na prvi pogled bogati ponudbi se je hitro izkazalo, da je z zamiranjem slovenske tekstilne industrije zelo težko najti blago iz naravnih materialov, kot sta bombaž in volna. Nad nakupi in šivanjem je ves čas bdela dr. Makarovičeva.
V zadnjih letih se je skupina poleg natančne izvedbe plesov posvetila predvsem pripovedovanju zgodbe. Skozi ples, petje in igro na odru poskušajo gledalcu povedati zgodbo in ga pri tem tudi zabavati. Letošnje leto so posvetili fantom – v skupini je namreč več fantov kot deklet. Pripravili so zgodbo fanta iz sosednje vasi, ki pride na ples v drugo vas in ker ima v tej vasi tudi svojo ljubezen, s seboj prinese lojtro. Ujamejo ga fantje, potegnejo izza hrbta palice in pretep je tu. Fantiča z lojtro pred modricami in polomljenimi kostmi rešijo dekleta, ki jim ni do pretepov, rade bi predvsem plesale, v kar prepričajo tudi ostale fante. Po končanem plesu mora sosedov fantič oditi s fanti, kako se pa zgodba konča, je kar očitno.
S to zgodbo se je skupina predstavila na območnem srečanju folklornih skupin iz okolice Ljubljane ter prepričala žirijo v sestavi Nine Volk in Klavdije Žabot, da so jih povabili na državno srečanje z naslovom Le plesat me pelji 27. julija v Beltincih, kjer se je predstavilo osem izbranih skupin iz cele Slovenije. Skupine so se predstavile v prijetnem vzdušju, ki so ga pričarali številni obiskovalci in prelepa okolica beltinškega gradu. Nastop sta začinila še nebo, iz katerega je padlo tudi nekaj dežnih kapelj, in malce drseč oder, kar pa so organizatorji uspešno rešili. Skupine so nastopile pred številnim občinstvom in komisijo v sestavi Tanje Drašler, Klemena Dovča in Saše Krajnca, ki so po končanih nastopih podelili dve priznanji, in sicer Folklorni skupini Klas za domišljeno odrsko pripoved in Folklorni skupini Leščeček iz Veržeja za dovršeno koreografijo. Prejem priznanja je bil za skupino, ki je prvič nastopila v Beltincih, presenečenje in velik zagon za nadaljnje delo. Poleg tega pa je prinesel potrditev, da delajo dobro pri tem pa je pomembno izpostaviti, da pri delu sodelujejo vsi člani skupine s svojimi idejami in znanji.
Skupina zadnja leta v poletnem času gostuje tudi v tujini, poleti 2013 so tako nastopali na Madžarskem, kjer so občinstvo posebno navdušili s plesi iz Razkrižja. Med njimi je bil tudi čardaš, ob katerem je občinstvo vstalo in ploskalo.
Skupina ima tudi svojo skrito željo, in sicer gostovanje v Argentini. To je povezano z zanimivo zgodbo. Ko so bili pred leti na intenzivnih vajah, je mentorica omenila, da ima strica v Argentini, ki močno pogreša Slovenijo in je zato skupino povabil na gostovanje v Buenos Aires. Kakšno veselje je bilo to! Nekateri so celo poklicali domov mamo, da ji povedo, da gredo jeseni v Južno Ameriko. Počasi so sestavili načrt in kdo vse gre, za kaj je potrebno poskrbeti in kaj še vse narediti. Po koncu vaj pa je mentorica omenila, da je bil prvi dan intenzivnih vaj prvi april in da še ni slišala, da bi kateri od sorodnikov šel v Ameriko.
Avtorji fotografij so člani društva.